Študentke drugostopenjskega študijskega programa dramaturgije in scenskih umetnosti Manca Lipoglavšek, Nina Kuclar Stiković, Urša Majcen in Helena Šukljan so to študijsko leto razmišljale skozi pravljice. Pri predmetu Temeljne tehnike dramskega pisanja, pod mentorstvom Žanine Mirčevske, so predelovale in preizpraševale motive in teme Andersenove Deklice z vžigalicami. Tako so nastala štiri vsebinsko in stilsko različna dramska besedila, ki so obenem odsev avtoric, od katerih je vsaka svoje delo zasnovala skozi prizmo lastnih izkušenj in prepričanj o svetu. V prav taki raznolikosti, kot se po formi in temah med sabo razlikujejo besedila, se razlikujejo tudi manifestacije (uprizoritve) besedil, ki sestavljajo omnibus Ko se žgem.
3. Postaja: Zamrzovanje, dramsko besedilo po motivih
Avtorica besedila Manca Lipoglavšek, dramaturgija Ula Talija Pollak, režija Jure Srdinšek, scenografija Maruša Mali, kostumografija Gašpar Marinič, Kristi Komel, oblikovanje zvoka in glasbe Laetitia Rebecca Pohl, Tara Caruso Bizjak, lektura izr. prof. dr. Katarina Podbevšek
Zasedba
Avtorica Manca Lipoglavšek
Deklica Urša Majcen
Deček Nikola Drole
Mama Ajda Pirtovšek
Oče Jakob Šfiligoj
Po končani uprizoritvi in po tem, ko smo pospravili oder, sem se uspel pogovoriti tudi z Manco.
MARKO: Zelo zanimiva se mi je zdela že sama forma besedila. Bi ji lahko rekli postdramska? In kako je prišlo do te forme – je prišla sproti ali si jo že prej načrtovala?
MANCA: Nisem zares načrtovala, da bo taka forma. Že v tekstu piše, da je drama po motivih in tudi ta forma je motiv. Forma je vzeta iz teksta Anatomy of a Suicide avtorice Alice Birch. Pravzaprav se mi je zdela ta forma postdramska razdrobljena forma, primerna za vsebino, v kateri Avtorica išče lik.
MARKO: V bralni uprizoritvi si igrala vlogo Avtorice. Se počutiš udobno na odru, glede na to da si nastopala tudi v Dramakurbiji ali ti nastopanje predstavlja muko?
MANCA: Vedno znova težko mi je stopiti na oder, ampak se kar dogaja. Tako da je očitno to postalo nekaj, kar se dogaja, kar delam. Ampak oder zame ni naravna pozicija. Nisem hotela še več ljudem zamoriti življenja s tem in zdelo se mi je, da je tukaj potencial nekega luštnega metadramskega momenta, če je pač Avtorica dobesedna avtorica. Itak sem dobesedno sebe vpisala v tekst, tako da je bilo to samo naravno.
MARKO: Kako si pa prišla do sodelovanja z Juretom?
MANCA: Jure je režiral že prejšnjo bralko mojega besedila Hočem osvojiti svet 3.1 in mi je bilo zelo fajn, kako je to zrežiral. Poznamo se preko asistenc in študija in se mi je zdelo fajn, da on to režira.
MARKO: Kaka se ti zdi povezava med festivalom Borštnikovo srečanje in študenti AGRFT?
MANCA: Zdi se mi, da bi povezava med Borštnikom in študenti lahko bila še boljša. Zelo lepo je, da smo letos imele po zaslugi prof. Mirčevske možnost za izvedbo premier svojih bralk oz. svojih uprizoritev in tekstov na Borštniku v Mariboru. Zdi se mi tudi zelo fajn, da je vzpostavljen Akademijski blog, ki pokriva Borštnika. Ampak zdi se mi, da je še veliko prostora in priložnosti za več sodelovanja z Borštnikom in da bi povezava festivala in študentov morala biti še bolj tesna. Želim si tudi še več sodelovanja s študenti in več možnosti uprizarjanja študentskih produkcij. Bilo bi tudi čudovito, če bi Borštnik bil spet oktobra. Tale junijski datum ne ustreza študentom, ker ne moremo hoditi na festival, saj imamo v Ljubljani produkcije in izpite in je vsega enostavno preveč.
SE NADALJUJE
Zapisal Marko Rengeo
Foto: Nejc Žorž